<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#"
         xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
         xmlns:syn="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
         xmlns="http://purl.org/rss/1.0/">




    



<channel rdf:about="http://www.cipra.org/sl/CIPRA/cipra-international/stalisca/stalisca/RSS">
  <title>Stališča</title>
  <link>http://www.cipra.org</link>
  
  <description>
    
       
       
  </description>
  
  
  
            <syn:updatePeriod>daily</syn:updatePeriod>
            <syn:updateFrequency>1</syn:updateFrequency>
            <syn:updateBase>2006-09-18T18:50:03Z</syn:updateBase>
        
  
  <image rdf:resource="http://www.cipra.org/logo.png"/>

  <items>
    <rdf:Seq>
        
            <rdf:li rdf:resource="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/116"/>
        
        
            <rdf:li rdf:resource="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/115"/>
        
        
            <rdf:li rdf:resource="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/114"/>
        
        
            <rdf:li rdf:resource="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/113"/>
        
        
            <rdf:li rdf:resource="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/111"/>
        
        
            <rdf:li rdf:resource="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/110"/>
        
        
            <rdf:li rdf:resource="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/109"/>
        
        
            <rdf:li rdf:resource="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/107"/>
        
        
            <rdf:li rdf:resource="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/105"/>
        
        
            <rdf:li rdf:resource="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/104"/>
        
        
            <rdf:li rdf:resource="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/102"/>
        
        
            <rdf:li rdf:resource="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/101"/>
        
        
            <rdf:li rdf:resource="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/103"/>
        
        
            <rdf:li rdf:resource="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/98"/>
        
        
            <rdf:li rdf:resource="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/96"/>
        
    </rdf:Seq>
  </items>

</channel>

    <item rdf:about="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/116">        <title>Povečati učinkovitost, ne pa uničevati naravo! cc.alps: zahteve CIPRE za področje vode
</title>        <link>http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/116</link>        <description>Alpske reke oskrbujejo z vodo 170 milijonov ljudi. Zaradi podnebnih sprememb se bo razpoložljivost vode v Alpah in zunaj njih občutno zmanjšala. Manj padavin, vedno pogostejša sušna obdobja poleti in občutno manj snežnih padavin pozimi so le nekatere od napovedanih posledic. Temu ustrezno se bodo povečevale zahteve po rabi vode kot naravnega vira, vedno večja bo tudi konkurenca med različnimi skupinami uporabnikov.&lt;br/&gt;V Alpah je le še okoli 10 % tekočih voda, ki so ekološko neokrnjene, kar pomeni, da niso onesnažene ali regulirane in da njihove pretočne lastnosti niso spremenjene. Ekološko kakovost vodotokov in njihovih habitatov je zato treba izboljšati in ne še naprej zmanjševati. Ne smemo dopustiti, da se pod krinko varstva podnebja ali prilagajanja podnebnim spremembam zadnje neokrnjene reke regulirajo ali obremenjujejo s prekomernimi odvzemi vode.</description>        <dc:publisher>No publisher</dc:publisher>        <dc:creator>zopemaster</dc:creator>        <dc:rights></dc:rights>                <dc:date>2011-12-23T22:57:38Z</dc:date>        <dc:type>CipraPosition</dc:type>    </item>
    <item rdf:about="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/115">        <title>Alpe morajo postati energijsko samozadostne!
Teze Letne konference 2001 Mednarodne komisije za varstvo Alp CIPRE
</title>        <link>http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/115</link>        <description>Postati neodvisen od uvoza energije je vizija, ki marsikatero regijo močno privlači. Samozadostnost je danes modna zadeva in obstajajo že številne dobre zasnove in poskusi, kako se podati na to pot. Bistvo omenjenih zasnov je zadovoljevanje potreb po energiji z obnovljivimi viri iz domače regije ter varčna in učinkovita raba energije. Kdor bo na poti do energijsko samozadostne regije ta načela upošteval dosledno, bo celovito spremenil podobo in strukture svoje regije v dobro lastnega gospodarstva, družbe in tudi okolja.  </description>        <dc:publisher>No publisher</dc:publisher>        <dc:creator>zopemaster</dc:creator>        <dc:rights></dc:rights>                <dc:date>2011-09-20T21:54:00Z</dc:date>        <dc:type>CipraPosition</dc:type>    </item>
    <item rdf:about="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/114">        <title>cc.alps: zahteve CIPRE za področje kmetijstva</title>        <link>http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/114</link>        <description>Kmetijski sektor so podnebne spremembe neposredno prizadele, obenem pa tudi sam prispeva k izpustom toplogrednih plinov (TPG) in povečuje njihovo vsebnost v ozračju. Trajnostna strategija odzivanja na podnebne spremembe v kmetijstvu vključuje predvidevanje, načrtovanje in dolgoročen pogled od kmetije do mednarodne ravni. Pomembna področja delovanja so trajnostno upravljanje zemljišč in tal, trajnostno upravljanje voda, ravnanje z gnojili in ogljikom v tleh ter organsko kmetijstvo kot splošna strategija. &lt;br/&gt;Na področju kmetijstva, ki je visoko subvencionirana gospodarska panoga, je ustrezen vzvod tudi usmerjanje politike spodbujanja: finančnih spodbud je lahko deležno le trajnostno in podnebju prijazno kmetijstvo!</description>        <dc:publisher>No publisher</dc:publisher>        <dc:creator>zopemaster</dc:creator>        <dc:rights></dc:rights>                <dc:date>2011-08-04T21:54:29Z</dc:date>        <dc:type>CipraPosition</dc:type>    </item>
    <item rdf:about="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/113">        <title>Obrobje v središču: Teze in zahteve z letne strokovne konference CIPRE v Semmeringu/A, 2010</title>        <link>http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/113</link>        <description>Alpske države obsegajo številne obrobne regije z marsikdaj nemajhnim deležem v celotni površini države. Med posameznimi območji obstajajo velike socialne in ekonomske razlike, zato bi morala tudi politika bolje razlikovati med vrstami regij. Trenutno je za razvoj v Alpah značilen model urbanizacije, ki za potencialno šibke gorske regije predvideva manj razvojnih možnosti. V smislu socialne kohezije in vseobsegajoče odgovornosti pa je pomembno, da alpske države ter njihovi lokalni in regionalni organi dajo zavezujoče izjave o prihodnosti perifernih območij.</description>        <dc:publisher>No publisher</dc:publisher>        <dc:creator>zopemaster</dc:creator>        <dc:rights></dc:rights>                <dc:date>2011-06-09T21:53:40Z</dc:date>        <dc:type>CipraPosition</dc:type>    </item>
    <item rdf:about="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/111">        <title>cc.alps: zahteve CIPRE – Turizem in podnebne spremembe
</title>        <link>http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/111</link>        <description>Podnebne spremembe postavljajo alpski turizem pred velike izzive, saj se jim mora ta prilagajati, obenem pa tudi sam postati sprejemljivejši za podnebje. Zlasti na tako kljuènih podroèjih, kot sta promet in energija, so potenciali za omejevanje izpustov CO2 precejšnji. Turizem je panoga, ki je deležna precejšnjih sredstev podpore, zato mora javni sektor prav s spodbujanjem turizma razvoj usmerjati v trajnostno smer. V trenutni razpravi o razvojnih trendih v turistièni industriji prevladujejo stališèa velikih žiènièarskih podjetij, ki se osredotoèajo predvsem na smuèarski turizem in ohranjanje statusa quo. Kdor vse polaga le v smuèanje in sneg, spodbuja kapitalsko intenzivno, visoko tehnizirano obliko alpskega turizma, v kateri prevladujejo monostrukture in ki ni prijazna ne za podnebje ne za okolje.</description>        <dc:publisher>No publisher</dc:publisher>        <dc:creator>zopemaster</dc:creator>        <dc:rights></dc:rights>                <dc:date>2011-03-22T22:50:41Z</dc:date>        <dc:type>CipraPosition</dc:type>    </item>
    <item rdf:about="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/110">        <title>Alpska konvencija - temelj skupne alpske politike </title>        <link>http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/110</link>        <description>Alpe so najvišje gorovje v zahodni Evropi. So življenjski prostor skoraj 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst, posebna regija, ki z Alpsko konvencijo razpolaga s posebnim sporazumom, katerega namen je zagotavljati trajnostni razvoj na tem obmocju. Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) spremlja sporazum že od samega zacetka, saj je pripravo tovrstne konvencije zahtevala že leta 1952, ko je bila ustanovljena. Danes je CIPRA zagotovo najbolj angažirana organizacija s statusom opazovalke, ki veliko energije in financnih sredstev porabi za izvajanje in nadaljnji razvoj Alpske konvencije. Kljub svoji ozki povezanosti z Alpsko konvencijo ali pa prav zaradi nje mora biti dvajsetletnica Alpske konvencije povod, da CIPRA preveri in aktualizira svoj odnos do te edinstvene pogodbe.</description>        <dc:publisher>No publisher</dc:publisher>        <dc:creator>zopemaster</dc:creator>        <dc:rights></dc:rights>                <dc:date>2011-02-15T08:05:28Z</dc:date>        <dc:type>CipraPosition</dc:type>    </item>
    <item rdf:about="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/109">        <title>cc.alps: zahteve CIPRE – Energijsko samozadostne regije</title>        <link>http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/109</link>        <description>Postati neodvisen od uvoza energije je vizija, ki marsikatero regijo močno privlači. Samozadostnost je danes modna zadeva in obstajajo že številne dobre zasnove in poskusi, kako se podati na to pot. Bistvo omenjenih zasnov je zadovoljevanje potreb po energiji z obnovljivimi viri iz domače regije ter varčna in učinkovita raba energije. Kdor bo na poti do energijsko samozadostne regije ta načela upošteval dosledno, bo celovito spremenil podobo in strukture svoje regije v dobro lastnega gospodarstva, družbe in tudi okolja.</description>        <dc:publisher>No publisher</dc:publisher>        <dc:creator>zopemaster</dc:creator>        <dc:rights></dc:rights>                <dc:date>2010-11-03T22:31:56Z</dc:date>        <dc:type>CipraPosition</dc:type>    </item>
    <item rdf:about="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/107">        <title>Dvanajst tez, postavljenih na Letni strokovni konferenci CIPRE oktobra 2009 v Gamprinu/FL</title>        <link>http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/107</link>        <description>Vedno bolj je jasno, da preprost recept, po katerem naj bi blaginjo in kakovost življenja dosegli z gospodarsko rastjo, ne deluje vec. Najocitnejši primeri za to so podnebna in okoljska problematika ter naftni vrh (peak oil). Poleg tega sedanja financna in gospodarska kriza zahtevata nov nacin razmišljanja in delovanja ter socasno odpirata priložnosti za ukrepanje, ki jih moramo izkoristiti. Ponavljanje dosedanjih vzorcev nima prihodnosti ne z ekonomske ne z ekološke perspektive. </description>        <dc:publisher>No publisher</dc:publisher>        <dc:creator>zopemaster</dc:creator>        <dc:rights></dc:rights>                <dc:date>2010-04-21T22:34:31Z</dc:date>        <dc:type>CipraPosition</dc:type>    </item>
    <item rdf:about="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/105">        <title>Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podroèje prostorskega planiranja</title>        <link>http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/105</link>        <description>Alpe so drugaène. Za alpski lok so znaèilne posebnosti, ki jih je pri prostorskem razvoju in varstvu podnebja potrebno upoštevati.</description>        <dc:publisher>No publisher</dc:publisher>        <dc:creator>zopemaster</dc:creator>        <dc:rights></dc:rights>                <dc:date>2009-11-26T22:28:29Z</dc:date>        <dc:type>CipraPosition</dc:type>    </item>
    <item rdf:about="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/104">        <title>cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje gradnje in prenove</title>        <link>http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/104</link>        <description>Energija je prevec dragocena, da bi jo zapravljali! A dogaja se prav to: po vsem svetu se, kot ocenjujejo, polovica energije porabi za gradnjo, rabo in odstranitev zgradb. V Alpah, a tudi povsod po Evropi je delež zasebnih gospodinjstev v strukturi porabe koncne energije ravno tako visok, kot ga dosega prometni sektor v celoti. Dalec najvecji delež v strukturi porabe odpade na ogrevanje prostorov, sledi mu priprava tople vode. Kurilno olje in zemeljski plin sta pri tem najpomembnejša vira energije. Najbolj energijsko potratne so stare, slabo izolirane zgradbe.</description>        <dc:publisher>No publisher</dc:publisher>        <dc:creator>zopemaster</dc:creator>        <dc:rights></dc:rights>                <dc:date>2009-11-18T22:27:36Z</dc:date>        <dc:type>CipraPosition</dc:type>    </item>
    <item rdf:about="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/102">        <title>Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje varstva narave </title>        <link>http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/102</link>        <description>Spreminjanje podnebja mocno obcuti tudi narava. Gorska obmocja so na spremembe še posebno obcutljiva, kar se odraža v visoki izgubi biotske raznovrstnosti. Po napovedih znanstvenikov grozi na obmocju Alp do leta 2100 izumrtje skoraj vsaki drugi rastlinski vrsti. Za vrstno najbogatejše obmocje flore v Srednji Evropi bi to pomenilo neizmerno izgubo. Življenjske razmere v Alpah pa se bodo zaradi globalnega segrevanja obcutno poslabšale tudi znanim živalskim vrstam, kot so kozorog, belka in planinski zajec.</description>        <dc:publisher>No publisher</dc:publisher>        <dc:creator>zopemaster</dc:creator>        <dc:rights></dc:rights>                <dc:date>2009-11-18T08:43:09Z</dc:date>        <dc:type>CipraPosition</dc:type>    </item>
    <item rdf:about="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/101">        <title>Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje energije </title>        <link>http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/101</link>        <description>Da bi omejili globalno segrevanje, moramo najprej doseci ucinkovitejšo rabo energije. Kljub temu pa zgolj ucinkovitejša raba še ne bo zadostovala za okolju prijazno gospodarjenje. Ko-renito moramo spremeniti svoje navade pri porabi energije ter energijsko intenzivnega blaga in storitev. Izkušnje kažejo, da se poraba zmanjšuje le takrat, ko so ustrezni politicni signali dovolj jasni. Mednje sodijo tudi zakonski ukrepi, ki nagrajujejo varcno ravnanje z energijo, zapravljanje pa kaznujejo. &lt;br/&gt;Spodbujati moramo prehod s fosilnih na obnovljive vire energije, a ne v škodo narave. Proi-zvodnja lesne biomase, namešcanje vetrnic in nove hidroelektrarne v Alpah so lahko vir številnih konfliktov. Ekološke, socialne in ekonomske posledice energetskih ukrepov je treba natancno preveriti in med njimi poiskati ravnovesje. &lt;br/&gt;</description>        <dc:publisher>No publisher</dc:publisher>        <dc:creator>zopemaster</dc:creator>        <dc:rights></dc:rights>                <dc:date>2009-11-18T08:46:39Z</dc:date>        <dc:type>CipraPosition</dc:type>    </item>
    <item rdf:about="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/103">        <title>Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje prometa </title>        <link>http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/103</link>        <description>Promet, zlasti še promet osebnih in tovornih vozil, je eden glavnih povzrociteljev podnebnih sprememb. Na obmocju Alp znaša delež prometa v strukturi izpustov toplogrednih plinov vec kot 25 %. Od vseh udeleženih pri tej problematiki je prav promet podrocje, za katero je od leta 1990 dalje znacilna najintenzivnejša rast izpustov toplogrednih plinov. Omenjeni razvoj gre v napacno smer in je v navzkrižju s politicnim ciljem zmanjšanja toplogrednih plinov. Delež poti, opravljenih z osebnim avtomobilom, je v Alpah višji, kot je evropsko povprecje.</description>        <dc:publisher>No publisher</dc:publisher>        <dc:creator>zopemaster</dc:creator>        <dc:rights></dc:rights>                <dc:date>2009-11-18T22:27:30Z</dc:date>        <dc:type>CipraPosition</dc:type>    </item>
    <item rdf:about="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/98">        <title>Bolzanska resolucija</title>        <link>http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/98</link>        <description>"..., izraža velika pricakovanja glede rezultatov petnajste konference pogodbenic okvirne konvencije o klimatskih spremembah Združenih narodov, ki bo potekala decembra 2009 v Kobenhavnu, poziva vlade alpskih držav in vse druge gospodarsko razvite države, da kar najbolj okrepijo prizadevanja, da bo konferenca v Kobenhavnu v luci novih dokazov in potrditev resnosti podnebnih sprememb bistveno pospešila oblikovanje politik za preprecevanje le-teh."</description>        <dc:publisher>No publisher</dc:publisher>        <dc:creator>zopemaster</dc:creator>        <dc:rights></dc:rights>                <dc:date>2009-04-20T12:16:30Z</dc:date>        <dc:type>CipraPosition</dc:type>    </item>
    <item rdf:about="http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/96">        <title>Za Alpe kot vzorčno regijo na področju varstva podnebja</title>        <link>http://www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/96</link>        <description>CIPRA je leta 2006 alpske države pozvala k sprejetju Akcijskega nacrta za podnebje. Okoljski ministri pogodbenic Alpske konvencije so poziv sprejeli. IX. alpska konferenca je 9. novembra 2006 v Alpbachu Stalni odbor pooblastila, da "do X. alpske konference na ustrezen nacin pripravi akcijski nacrt za izvajanje deklaracije o podnebnih spremembah s posebnimi priporocili za delovanje na obmocju Alp in oblikuje dolgorocne pobude vkljucno s casovnim nacrtom".&lt;br/&gt;V prizadevanju, da bi akcijski nacrt napolnila s konkretno vsebino, CIPRA sedaj predstavlja svoj dokument zahtev na podrocju varstva podnebja. &lt;br/&gt;Socasno vabi clanske in partnerske organizacije, omrežja in institucije, da skrajšano verzijo dokumenta podpišejo kot Pakt o podnebju ter s tem ustvarijo pritisk na alpske države, da bodo sprejele konkretni Akcijski nacrt za podnebje. &lt;br/&gt;</description>        <dc:publisher>No publisher</dc:publisher>        <dc:creator>zopemaster</dc:creator>        <dc:rights></dc:rights>                <dc:date>2008-04-02T22:26:34Z</dc:date>        <dc:type>CipraPosition</dc:type>    </item>




</rdf:RDF>

