To je tudi razlog, da obstajajo na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni različna prizadevanja za varovanje občutljivih gorskih ekosistemov in spodbujanje trajnostnega razvoja na gorskih območjih.

Za usklajevanje dejavnosti, ki jih je v letu gora izvajala lihtenštajnska država, je bila skupaj z Lihtenštajnsko planinsko zvezo odgovorna CIPRA. Tako je na temo Alp organizirala številne dejavnosti: ekskurzije, razstave,  pohodniške izlete, predavanja itd..

Mednarodno leto je bila tudi dobra priložnost, da se preseže raven običajnih dejavnosti in na stvari pogleda s širše perspektive. Glede na dejstvo, da je položaj, v katerem živijo prebivalci alpskega prostora, veliko ugodnejši v primerjavi z drugimi deli sveta, je po mnenju CIPRE pomembno, da svoje znanje in izkušnje deli tudi z drugimi gorskimi območji tega sveta. To je tudi razlog, da CIPRA od mednarodnega leta gora dalje za komunikacijo z drugimi ne uporablja samo alpskih jezikov, temveč tudi angleški jezik.

Omenjeni način dela je CIPRA ohranila tudi potem, ko se je izteklo mednarodno leto gora. Z delovanjem iz širšega zornega kota se je odprla dodatna dimenzija. CIPRA je nadaljevala z izvajanjem obstoječih dejavnosti, pri čemer pa je vedno preverila, ali morda ne obstaja možnost, da bi od rezultatov njenega delovanja imeli korist tudi druga gorska območja in ljudje, ki živijo v manj ugodnih razmerah. Tako je CIPRA podprla, denimo, ustanovitev Zveze srednjeazijskih gorskih občin.

CIPRA je s svojim znanjem sodelovala tudi pri procesu izdelave Konvencije o varstvu Karpatov, ki je nastala po vzoru Alpske konvencije. CIPRA je pri tem tesno sodelovala s Programom ZN za okolje (United Nations Environment Programme - UNEP).