Zadetki iskanja

Junija letos naj bi v alpskem visokogorju začela obratovati prva rastlinska čistilna naprava: v planinski koči Garelli v ligurijskem naravnem parku Marguareis bodo preizkusili, kaj vse zmore narava. Predstavljamo francosko-italijanski pilotni projekt.

Evropske gozdove je prizadelo dolgotrajno sušno obdobje: rjavenje drevesnih krošenj in skokovit porast žarišč podlubnikov sta že opazna, prav tako je v letošnjem poletju začelo listje odpadati kar do osem tednov prej kot običajno. Iglaste sestoje prizadene pomanjkanje vode na splošno v večji meri kot listnate. Oslabljena drevesa niso več sposobna, da bi se škodljivcev ubranila z izločanjem smole. Zaradi aktivnosti podlubnikov začnejo zato odmirati, les pa izgubi svojo vrednost.

Klasnati pelin, ledeniška zlatica, kamnokreč – površina habitatov rastlin, značilnih za alpski prostor, se krči z izginjanjem ledenikov, je pokazala nedavna študija. Poleg podnebnih sprememb pa gorske rastline močno ogroža tudi vnos dušika.

Manj kot 10% skupne dolžine skoraj 10.000 km poglavitnih alpskih rek je še v naravnem stanju. Tanerazveseljiv rezultat smo dobili s študijo, katero je pod okriljem Mednarodnega centra za alpsko okolje (ICALPE) iz Chamberya /Francija naročlia Mednarodna komisija za varstvo Alp, CIPRA, v sodelovanju z Univerzo Grenoble. V naclonainem pogledu se rezultati gibljejo med 2 in 7%, samo Francija se lahko pohvali še z 18% neoporečnih alpskih rek. Niti ena sama alpska reka ni več v svojem celotnem teku v neoporečno ohranjenem naravnem stanju. Število rek, ki so nepoškodovane v dolžini, ki presega 15-20 km gornjega toka, je manjše od 10. Zato udeleženci letne seje CIPRA v Martuljku / Slovenija od viad alpskih držav in dežel zahtevajo, naj kot odmor za premislek uvedejo 10 letno prepoved vsakršnega nadaljniega poseganja v naravne vodotoke, ki zaenkrat še niso poškodovani. Cilj te zahteve je ustanovitev združene biosfere za pokrajine naravnih voda, ki bi obsegala celotni lok Alp. Osnovno ogrodje tovrstne sfere bi predstavliali vodotoki, ki so navedeni v zgoraj omenjeni študiji ICALPE. Za tiste vodotoke, ki so najbolj poškodovani, bi bilo potrebno ugotoviti in uresničiti možnosti revitalizacije.

WWF Švica in Švicarska ribiška zveza (SFV) sta javnost pred kratkim opozorila na negativne vplive umetnih nihanj vodne gladine, ki so posledica obratovanja hidroelektrarn.

V prihodnjih desetletjih bodo na 60-kilometrskem odseku reke Salzach med nemškima mestoma Freilassing in Burghausen izvedli renaturacijo. Tik pred božičem se je zaključila prva gradbena faza okoli 200 mio. evrov vrednega projekta renaturacije, s čimer je bil storjen prvi pomemben korak na področju renaturacije vodotokov na Bavarskem.

proMont-Blanc je mednarodna organizacija, ki si prizadeva za uresničevanje varstva montblanškega pogorja na čezmejni ravni.

CIPRA je dopolnila in posodobila svoj spletni dosje o inštrumentih, ki so pomembni za vzpostavitev ekoloških omrežij na območju Alp.

Za območje Alp je značilna izjemna biotska raznovrstnost. Da bi jo bilo mogoče ohraniti, Alpska konvencija v protokolu o varstvu narave med drugim zahteva vzpostavitev ekološkega omrežja. Istemu cilju so se zapisale tri pobude, ki so med seboj tesno povezane in delujejo na celotnem območju Alp: projekta Ekološki kontinuum in Econnect ter platforma Alpske konvencije za vzpostavitev ekološke povezanosti.