Osebna orodja

  Iskalni filter  

Zadetki iskanja

131 prispevkov, ki ustrezajo kriteriju iskanja
Filtriraj zadetke
Tip prispevka









Novi prispevki od



Urejeno po pomembnost · datum (najprej najnovejši) · v abecednem redu
Publikacije Troff document (with manpage macros)Letno Porocilo 2010
Ki se nahaja v Publikacije
Synthesis on producing energy on buildings in the Alpine Space
Ki se nahaja v Publikacije
Alpska arhitektura: privlačna in kakovostna
Kakšna je sploh trajnostna arhitektura v Alpah? Na zastavljeno vprašanje nam lahko odgovorijo zmagovalci Constructive Alps , mednarodnega natečaja za trajnostno prenovo in gradnjo v Alpah, ki so nagrade prejeli 29. avgusta 2013. Njihovi odgovori so prepričljivi, skrbno pripravljeni in celostno zastavljeni projekti.
Ki se nahaja v Novice
Nova oznaka za stare stavbe
Oznako Borghi alpini lahko v italijanskih Alpah prejmejo prenovljeni objekti, ki so s tem ukrepom rešeni pred propadom.. Ali gre pri tem za učinkovit ukrep, ki bo uspel preprečiti špekulacije z nepremičninami in rabo zemljišč?
Ki se nahaja v Novice
Majhna občina uresničila velik projekt
Prvi primer pasivne gradnje novih neprofitnih stanovanj v Franciji bomo našli na 1.300 metrih nadmorske višine v majhni hribovski občini Auzet. Slavnostno odprtje nove stavbe je bilo 15. februarja. Za stanovalce, podpornike projekta in župana Rogerja Isoarda pa to ni bil edini razlog za praznovanje.
Ki se nahaja v Novice
Wolfurt: pasivna hiša
Enodružinska hiša je bila zgrajena iz lesa v skladu z načeli pasivnega solarnega načrtovanja. Gre za zelo kompaktno gradbeno telo z vertikalno fasadno oblogo iz macesna, na južni strani stavbe so v nivoju fasade položeni sončni kolektorji. Na strehi je nameščen tudi fotovoltaični sistem z zmogljivostjo 3,4 kWh. Pri gradnji so bili uporabljeni izključno ekološki gradbeni in izolacijski materiali. Komfortno prezračevanje sestoji iz naprave za prezračevanje z rekuperacijo toplote. Svež zrak se predhodno segreje prek zemeljskega toplotnega prenosnika. Da bi se kar najbolje izkoristilo zemljišče, na katerem stoji objekt, je ta zasnovan kot dvojček, zato vedno obstaja možnost razširitve projekta v tej obliki
Ki se nahaja v Primeri dobre prakse
Otroški vrtec v Lindauu: pasivna hiša
Otroški vrtec je dvonadstropna, prefabricirana lesena hiša s skupnimi prostori, vecnamenskim prostorom, igralnico, kuhinjo in jedilnico. Zgradba je bila postavljena v treh dneh, obrtniška dela so bila predhodno izvedena v treh tednih. V pripravljene gradbene elemente so bila takoj vgrajena lesena okna, strešni elementi prekriti s plocevino. V enem tednu so graditelji pripravili objekt, v katerem so se lahko v zimskem casu zacela izvajati notranja dela. Vetrnik pred vhodom v zgradbo je narejen iz neobdelane macesnovine po nacelu kladne gradnje, tako da se bodo otroci lahko neposredno seznanili s procesom preperevanja lesa. Nižja temperatura se ob zacetku šolskega leta izravnava z dogrevanjem prek prezracevalne naprave in površinskih grelnih teles na stenah skupnih prostorov. Plinska pec oskrbuje s toploto dovod zraka in grelno telo ter pokriva tudi nizko porabo tople vode. Ceprav je zgradba zaradi pozidave in visokih dreves v okolici sorazmerno mocno osencena, njene potrebe po toploti ne presegajo 15 kWh/m2a.
Ki se nahaja v Primeri dobre prakse
Ölzbündt: stanovanjski kompleks pasivnih hiš
Za stanovanjski kompleks "Ölzbündt", ki ga sestavljajo trinadstropni objekti s postavitvijo v smeri vzhod - zahod, je bila izbrana lesena montažna gradnja. Da bi se v okolico izgubilo čim manj energije, je stavba načrtovana v obliki kompaktne kocke brez napuščev na sprednji in zadnji strani, tudi okna - z vidika toplotnih izgub šibka točka vsake stavbe - so relativno majhna. Glavni vzrok za majhne toplotne izgube sta ovoj stavbe in prezračevalna naprava. Stenski elementi so izolirani z mineralno volno širine 35 cm, prehodi med elementi so odlično zatesnjeni in tako nastane zrakotesen ovoj stavbe. Stavba je skeletna gradnja s standariziranimi in prefabriciranimi montažnimi elementi iz lesa. Za zunanjo fasadno oblogo je bil uporabljen domač macesnov les, v konstrukcijski del je bil vgrajen les domače smreke. Tloris se lahko prosto spreminja, pregradne stene v stanovanju so iz mavčno-kartonskih plošč. Na strehi stanovanjskega naselja je nameščen solarni sistem, ki prek leta zagotavlja skoraj dve tretjini energije za pripravo tople sanitarne vode. Zaradi uporabe pretežno montažnih elementov je bilo mogoče objekt ter podzemno garažo dokončati le v štirih mesecih in pol.
Ki se nahaja v Primeri dobre prakse
Gasser Baumaterialien I: hiša z neposrednim izkoriščanjem sončne energije
Poslovna zgradba in obrtna delavnica podjetja J. Gasser v Churu v Švici je leta 1999 prejela nagrado švicarskega Združenja inženirjev in arhitektov za trajnostno načrtovanje in gradnjo. Prostori upravne in razstavne zgradbe so načrtovani velikopotezno, brez podpornih zidov, polni so svetlobe, prilagoditi pa jih je mogoče različnim namenom. Z izbrano nosilno konstrukcijo iz lesa in betona je bila izvedena premostitev z nosilcem velikosti 2 x 10 m brez podpornih zidov. Vidni zid iz apnenega peščenca in stropi iz domačega lesa, ki delujejo kot hranilniki toplote, zaradi svojih pozitivnih lastnosti (absorpcija zračne vlažnosti in vonjev) pripomorejo k ugodnemu počutju v prostoru. Stavba za ogrevanje v celoti izkorišča sončno obsevanje, ki v prostore prodira skozi okna. Minimalno dodatno ogrevanje je potrebno samo v decembru in januarju. Če temperatura doseže spodnjo mejo, ko je bivalna klima v prostoru še ugodna, recimo 19° C, se samodejno vključi dodatno gretje s porabo največ 16 kW (dve peči na lesne pelete: ena v pritličju, druga v drugem nadstropju), s čimer se stabilizira osnovna temperatura (npr. 20 °C). Da bi lahko stavba prek južne strani neovirano sprejela čim več sončne energije, je sončno sevanje na zgornjih dveh tretjinah zasteklitve preusmerjeno proti stropu s pomočjo posebnih premičnih senčil, ki istočasno preprečujejo bleščanje. Podnevi omogoča nadomestna prezračevalna naprava z rekuperacijo toplote energijsko varčno zračenje prostorov iz higiensko-sanitarnih razlogov. V poletnih mesecih se prostori ponoči ohlajajo prek okenske odprtine, ki se odpira samodejno, in skozi veliko odprtino za odtočni zrak nad streho.
Ki se nahaja v Primeri dobre prakse
Nizkoenergijska hiša Au
Energijska obnova dvonadstropne hiše, zgrajene leta 1967, je bila izvedena med njeno predelavo iz eno- v dvostanovanjsko družinsko hišo. Medtem ko so potrebe po energiji pred obnovo znašale 235 kWh/m²a, znašajo po obnovi potrebe po ogrevalni energiji toliko kot pri pasivni hiši, kar objekt uvršca k energijsko samozadostnim hišam. Ker so na tej lokaciji (800 m.n.v.) snežne padavine pogoste, sprejemnikov soncne energije niso namestili na streho, temvec na južno fasado, kar omogoca izkorišcenje soncnega obsevanaj v cim vecji meri v zimskih mesecih. Zaradi odboja žarkov od snežne odeje se izkoristek poveca na 70 % ali 80 %. Takoj ko posijejo prvi soncni žarki, pa tudi ob difuzni svetlobi, lahko površina absorberjev zacne vpijati soncno obsevanje. Najvišje temperature so konec januarja, poleti pa napravo delno zasenci streha. Tudi cišcenje, ki ga je treba opraviti vsako jesen, je enostavno in se izvaja s pomocjo brisal, ki so pritrjena na teleskopski palici. Potrebe po energiji za ogrevanje in pripravo tople vode v celoti pokrivata 92 m² velika solarna fasada in vmesni hranilnik toplote velikosti 30 m³ . Od leta 1998 dalje se tudi elektricna energija v celoti pridobiva iz obnovljivih virov. Amortizacijski cas naprave znaša manj kot 8 let. Med sanacijo je bil namešcen tudi kontrolirani prezracevalni sistem z rekuperacijo toplote. Dejanski sistem ogrevanja je pravzaprav stropno gretje, za katerega so bile v beton (v prizidku) oz. na stare stropove z votlim prostorom (v stari gradnji) položene bakrene cevi. Stropno gretje ima pred talnim ali zidnim gretjem to prednost, da oddajanja toplote ne zadržujejo preproge, parket, pohištvo ali slike. Poleg tega se lahko strop uporablja kot dodatni hranilnik toplote. Izolacija ovoja stavbe je bila na strehi in zunanjih stenah izvedena po nacelih pasivne gradnje. Dobavo vode zagotavlja lokalno podjetje (vodna skupsnost), uporablja se tudi zbrana deževnica. Z uporabo varcnih armatur je bilo mogoce porabo vode v primerjavi z letom poprej zmanjšati za 50 %. Segrevanje porabne vode poteka v jeklenih spiroceveh, ki so bile položene v hranilnik toplote. V primeru padca temperature pod 55 stopinj je predvideno dogrevanje z elektricnim bojlerjem, vendar pa se je med obratovanjem pokazalo, da to ni potrebno in da za pripravo tople vode zadostuje sprejemnik soncne energije.
Ki se nahaja v Primeri dobre prakse