Sonce - energija prihodnosti
by
katjag
—
last modified
2011-01-14 15:01
This climate response measure was submitted by third parties in summer 2008 as part of the competition for the cc.alps project. Responsibility for the contents rests with the persons indicated on the form.
Savinjska
si (Slovenia)
Yes
2006-07-01
Neprekinjen proces
Mr Uroš Merc
BISOL, d.o.o.
Ms Katja Goršek
BISOL, d.o.o.
katja.gorsek@bisol.si
:
BISOL je prvo slovensko podjetje (2006), ki se na masovnem industrijskem nivoju ukvarja s področjem fotovoltaike. Skrb za okolje in usihajoče rezerve fosilnih goriv dvigujeta ceno vsem energetskim virom in silita družbo k uporabi alternativnih virov energije. V podjetju proizvajamo visoko kakovostne fotonapetostne module, ki so osnovni gradniki sončnih elektrarn. Kot eden izmed najčistejših in ekonomičnih energetskih virov bo fotovoltaika zelo kmalu postala nepogrešljiva pri oskrbi z energijo.
BISOL je prvo slovensko podjetje (2006), ki se na masovnem industrijskem nivoju ukvarja s področjem fotovoltaike. Skrb za okolje in usihajoče rezerve fosilnih goriv dvigujeta ceno vsem energetskim virom in silita družbo k uporabi alternativnih virov energije. V podjetju proizvajamo visoko kakovostne fotonapetostne module, ki so osnovni gradniki sončnih elektrarn. Kot eden izmed najčistejših in ekonomičnih energetskih virov bo fotovoltaika zelo kmalu postala nepogrešljiva pri oskrbi z energijo.
Sun - energy of the future
Mitigation measure
- technical
- strategic
- Energy supply
- Nature conservation
transnational
sončna energija
fotovoltaika
fotonapetostni moduli
Prihodnja poslovno-razvojna strategija podjetja temelji na nižanju proizvodnih stroškov fotonapetostnih modulov in nadaljnji rasti podjetja, ki bo s povečevanjem ekonomije obsega pozitivno delovala na konkurenčnost panoge. Oba cilja sta ključna pri približevanju množičnosti fotovoltaike ostalim konvencionalnim energetskim virom. Nižanja stroškov se v podjetju lotevamo z novimi tehnološkimi izboljšavami, razvojem novih proizvodov in produktivnostjo. Vizija podjetja je, da bi fotovoltaiko kot strateško panogo pobliže predstavili domačemu slovenskemu trgu tako z energetskega, gospodarskega, okoljevarstvenega kakor tudi z družbeno-političnega vidika. Glavni namen podjetja je biti aktiven na področju obnovljivih virov energije - zelene energije. Želimo si umestiti podjetje na vidno mesto v proizvodni verigi svetovne fotovoltaične industrije in prek svojih zelenih aktivnosti nuditi človeštvu prvovrstne prvinske dobrine.
BISOL je inovativno in mednarodno priznano podjetje, ki proizvaja poli- in monokristalne silicijeve fotonapetostne module vrhunske kakovosti. Letna proizvodna zmogljivost 80 MW pomeni vsako leto več kot 52.000 ton zmanjšanja izpustov CO2. Proizvedeni z najsodobnejšo tehnologijo, BISOL moduli zagotavljajo izredno dolgoročno stabilno delovanje in kljubovanje najbolj rigoroznim načinom delovanja. Zaradi odličnega energijskega izplena in posledično visoke stopnje donosnosti sončnih elektrarn uvršča Photonov test BISOL-ove izdelke v sam svetovni vrh. Blagovna znamka BISOL je sinonim za vrhunsko kakovost, zanesljivost, strankam prijazne storitve in nenehno uvajanje tehnoloških inovacij. Za dodatno okrepitev mednarodne prisotnosti ima BISOL predstavništva v Belgiji, Franciji in Italiji.
Proizvodnja fotonapetostnih modulov omogoča številna nova delovna mesta visoko izobraženega kadra in zagotavlja visoko dodano vrednost. Trenutno je v podjetju zaposlenih 199 oseb. V težnji po trajnostni energetski oskrbi BISOL pospešuje tehnološke fotovoltaične inovacije z industrijsko spodbujenimi raziskavami in razvojem, ki omogočajo izjemno dolgoročno učinkovitost. Podjetje ponuja rešitve, ki se kažejo v stroškovni učinkovitosti, dodani vrednosti in daleč presegajo običajno poslovanje. Kot posledica vlaganj v razvoj je BISOL postalo eno izmed redkih podjetij v svetu, ki uporablja celice s tremi električnimi priključki. Fotovoltaika je ena izmed najhitreje razvijajočih se svetovnogospodarskih panog, katere povprečna letna rast presega 40%. Pri vsakokratni podvojitvi svetovne proizvodnje cena fotonapetostnih modulov upade za 20 %. Pri trenutni rasti panoge to pomeni, da proizvodna cena električne energije iz sonca vsako leto upade za 7 do 9 %.
Assessment criteria for the Jury’s decision
Države podpisnice Kjotskega sporazuma so se zavezale, da bodo občutno zmanjšale emisije toplogrednih plinov in izpust ogljikovega dioksida v okolje, med njimi tudi Slovenija. Tudi ena izmed šestih ključnih smernic Zelene knjige izpostavlja nadaljnje povečevanje uporabe obnovljivih energetskih virov v celotnem energetskem naboru in hkrati stremi k izpolnjevanju resne zaveze o znižanju emisij toplogrednih plinov. V primeru, da se okolju škodljive emisije ne bodo pričele zmanjševati, bodo podnebne spremembe terjale visoko ceno. Koncentracija CO2 je v zadnjih 20 letih narasla iz 280 ppm na 370 ppm in ima, kot so pokazale vrtine v led, rekordno vrednost v zadnjih 400.000 letih. Posledično IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) poroča, da bi bilo potrebno do leta 2010 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 60 do 80 %.Ocenjuje se, da bi bila v Sloveniji (do 2015) realna postavitev sončnih elektrarn komulativne moči reda 500 MW. Emisije CO2 bi se tako zmanjšale za 215.000 ton letno
EU je v preteklosti že sprejela direktivo o proizvodnji električne energije iz obnovljivih energetskih virov, ki določa porast proizvodnje zelene energije s sedanjih 14 na 22 % za EU15 oz. na 21 % za EU25. Zaradi škodljivih emisij toplogrednih plinov prihaja do zviševanja povprečnih letnih temperatur. World Heat Organization izjavlja, da je izredno vroče poletje leta 2003 povzročilo v Evropi izgubo kar 20.000 življenj. Po ocenah IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) naj bi z zmanjševanjem emisij povzročili 150 tisoč milijard USD stroškov. Nemški inštitut za poslovne raziskave pa ocenjuje, da bi znašala poslovna škoda izhajajoč iz povečanja temperature okolja v naslednjih 50 letih le za 1°C približno 214 tisoč milijard USD. To pomeni, da je ustrezna in hitra zaščita okolja manj draga investicija v prihodnost. Investicije v sončne elektrarne že sedaj pomenijo zanimivo stopnjo donosnosti. Pričakovana povračilna doba tovrstnih investicij je 10 let, v Španiji npr. manj kot 8.
| Field | Positive impact | Neutral impact | Negative impact |
|---|---|---|---|
| Landscape | X | ||
| Alpine ecosytems/biodiversity | X | ||
| Water, soil, air | X | ||
| Others | |||
|
Skrb o globalnem segrevanju, želja po energetski neodvisnosti in naraščajoče cene fosilnih goriv so motivacija za znatno spodbujanje uporabe alternativnih virov energije. Sončna energija pri uporabi in proizvodnji skoraj ne onesnažuje okolja, hkrati pa ima največjo gostoto moči med obnovljivimi viri. Dostop do sončne energije je mogoč skoraj povsod, še posebej je uporabna v manj razvitih okoljih. Z ekološkega vidika lastnosti PV modulov odlično sovpadajo z določili Kjotskega sporazuma. Številne države podpisnice, tudi Slovenija, so se zavezale, da bodo občutno zmanjšale emisije toplogrednih plinov in izpust ogljikovega dioksida v okolje. Koncentracija CO2 je v zadnjih 20 letih narasla iz 280 ppm na 370 ppm in ima, kot so pokazale vrtine v led, rekordno vrednost v zadnjih 400.000 letih. |
|||
| Field | Positive impact | Neutral impact | Negative impact |
|---|---|---|---|
| Social justice | X | ||
| Co-determination/participation | X | ||
| Regional/cultural identity | X | ||
| Others | |||
|
Konkurenčnost sončnih elektrarn je že dolgo časa zagotovljena pri samostojnih sistemih, ki vplivajo na življenje ljudi v odročnih območjih, kjer zagotavlja nekatere osnovne življenjske dobrine: razsvetljava, hlajenje, telekomunikacije, črpanje vode itd. Razvoj masovne proizvodnje na področju fotovoltaike doživlja največji vzpon prav danes, zato je pomembno konstantno ozaveščanje ljudi o njenem pomenu, pomenu vlaganj v raziskave ter krepitve domače znanosti, ki lahko nova znanja prenaša nazaj v industrijo. S krepitvijo zavesti ljudi o pomembnosti fotovoltaike so zagotovljeni potrebni pogoji za nadaljnji razvoj Evropske skupnosti in trajnosten razvoj Slovenije, kar prav gotovo pripomore k večjemu zavedanju kulturne pripadnosti in identitete med ljudmi. |
|||
| Field | Positive impact | Neutral impact | Negative impact |
|---|---|---|---|
| Employment | X | ||
| Value added/income | X | ||
| Know-how/competitiveness | X | ||
| Others | |||
|
V BISOL-u skrbimo za neprestano vlaganje na področju raziskav in razvoja. Kot partner številnih institucij znanja in raziskovalnih projektov na mednarodnem in nacionalnem nivoju se še posebej zavzemamo za zaposlovanje čim večjega števila visoko izobraženega kadra. Obenem se vsako leto povečujejo proizvodne zmogljivosti, ki naj bi do konca 2010 znašale več kot 100 MW letno. Prav tako se sorazmerno povečuje število zaposlenih, pri čemer se vseskozi poskuša ohraniti 10% zaposlenih na področju raziskav in razvoja. Proizvodnja fotonapetosnih modulov zagotavlja visoko dodano vrednost. Prihodki od prodaje na zaposlenega so eni izmed najvišjih v proizvodnih panogah v Sloveniji. BISOL je partner pri raziskovalnem projektu v okviru 7. okvirnega programa in dveh zaupnih industrijskih RiR projektih. |
|||
Podjetje je v zadnjih dveh letih zabeležilo izredno hitro rast, o kateri redno pišejo domači in tuji splošni ter strokovni mediji (Photon International, PV Magazine, Energetika.net, Delo, Večer, Dnevnik, ...). Že od samega začetka se udeležujemo največjega evropskega sejma za fotovoltaiko Intersolar v Nemčiji, v zadnjem letu in pol pa se daje velik poudarek tudi na druge sejemske predstavitve in ostale marketinške dejavnosti. V času slovenskega predsedovanja EU je bila evropski politični javnosti predstavljena sončna elektrarna na kongresnem centru Brdo. Vlada RS je s podporo projektu izkazala posluh za trajnostno, konkurenčno in stabilno oskrbo s sončnimi elektrarnami koncipiranega elektroenergetskega sistema.
Zaradi nenehnega vlaganja v raziskave in razvoj BISOL redno sodeluje z različnimi domačimi in tujimi institucijami znanja (Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Inštitut fotonskih tehnologij iz Jene v Nemčiji). Aktivno sodelujemo s tujimi partnerskimi podjetji, še posebej smo ponosni na sodelovanje z Energiebau GmbH iz Nemčije, ki je eno izmed vodilnih podjetij s področja fotovoltaike. Naše znanje in izkušnje želimo deliti z domačimi organizacijami, ki bi lahko dodatno prenašale nova znanstvena dognanja nazaj v industrijo. Želimo okrepiti sodelovanje s političnimi odločevalci. Do zdaj se je stimulacija z zagotovljenimi višjimi odkupnimi cenami za električno energijo, posredovano v elektroenergetsko omrežje, izkazala kot podpora z najboljšimi rezultati.
BISOL-ova proizvodnja fotonapetosnih modulov sovpada z ukrepi Akcijskega načrta Evropske komisije o energetski učinkovitosti in ukrepi energetske politike EU. Naša prizadevanja pripomorejo k ciljem EU: izboljšanje energetske učinkovitosti EU za 20 % do leta 2020 in povišanje deleža obnovljive energije na 20 % do leta 2020. S svojo dejavnostjo podpiramo ukrepe proti podnebnim spremembam, ki zmanjšujejo onesnaženost zraka. Tako bi na primer zmanjšanje emisij CO2 v EU za 10 % do leta 2020 ustvarilo velike prednosti za zdravje (približno 8 do 27 milijard evrov). Prav tako se mora zmanjšati stopnja rasti emisij držav v razvoju. Prihajajoče desetletje bo odločilno za formacijo držav ali globalnih regij, ki bodo v prihodnje prevladovale na področju fotovoltaike.
Further information
BISOL je prvo slovensko podjetje, ki se na industrijskem nivoju ukvarja s področjem fotovoltaike. Proizvodnja fotonapetostnih modulov je tehnološko zahteven proces, ki zahteva poglobljeno strokovno znanje. Celoten razvoj proizvodov je plod lastnega znanja. Večletne izkušnje na področju proizvodnje fotonapetostnih modulov BISOL uspešno prenaša tudi na gradnjo sončnih elektrarn.
Online information on the measure
Naša spletna stran, kjer je predstavljeno podjetje v dejstvih in številkah, naši proizvodi in kontaktni podatki.
http://www.bisol.si
Partnersko podjetje Energiebau Solarstromsysteme GmbH, Nemčija. Na nemškem trgu, ki slovi kot eden najtežjih in najbolj zahtevnih, je naš modul eden najkakovostnejših in dovršenih izdelkov. Na trgu smo prisotni prek enega največjih nemških distributerjev – Energiebau – ki ponuja izdelke le štirih najboljših proizvajalcev modulov.
http://www.energiebau.de/03_produkte/01_netzeinspeisung/01_module
BISOL je član evropskega industrijskega združenje za fotovoltaiko EPIA, ki ima na svetovnem fotovoltaičnem trgu pomembnno vlogo in enega izmed odločilnih glasov pri sprejemanju odločitev.
http://www.epia.org/
:
Private enterprises
BISOL, d.o.o., je prvo slovensko podjetje, ki proizvaja fotonapetostne module na masovnem industrijskem nivoju. Po predhodno opravljenih intenzivnih raziskavah in razvoju v BISOL-u že štiri leta uspešno proizvajamo proizvode vrhunske kakovosti, ki so osnovni gradniki sončnih elektrarn. Izkušnje s proizvodnjo modulov podjetje uspešno prenaša tudi na gradnjo sončnih elektrarn.
Photos, illustrations, documents
Sončna elektrarna na Kongresnem centru Brdo, posest Brdo, ki je zgrajena iz BISOL-ovih fotonapetostnih modulov.
Nabor BISOL fotonapetostnih modulov znamke.
BISOL-ova ekipa inštalaterjev pri gradnji sončne fotonapetostne elektrarne
Other documents
Brošura z osnovnimi promocijsko-informativnimi podatki o podjetju in izdelkih.
Company brochure.pdf
(Brošura Pod evropskim soncem - predstavitev sončne fotonapetostne elektrarne na Kongresnem centru Brdo, posestvo Brdo.
Električne lastnosti polikristalnih silicijevih fotonapetostnih modulov